Latest Album

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut rhoncus risus mauris, et commodo lectus hendrerit ac.

banner
Dora Lewis

POPOTOVANJE RITMA – STOP IN SLOVENSKA FILHARMONIJA – open air koncert

Podrobno
Čas: junij 12, 2019 21.00
Lokacija: Kongresni trg, Ljubljana
Zvrst dogodka: Koncert
Organizator: SToP, Slovenksa filharmonija, MOL, Festival Ljubljana,
O dogodku

POPOTOVANJE RITMA

SToP in Slovenska filharmonija

 

  1. junij 2019 ob 21.00

Ljubljana, Kongresni trg*

 

 

Slovenski tolkalni projekt

Orkester Slovenske filharmonije

Mojca Lavrenčič, dirigentka

 

Program:

Tilen Slakan (1993) Preludij za tolkala in simfonični orkester

             Marina Goljahandpan

Timothy Constable (1981) Suna za tolkala solo

Peter Iljič Čajkovski (1840 ‒1893) Simfonija št.4 v f – molu, op.36, Finale: Allegro con fuoco

Dobri Paliev (1928‒1997) Ne se prepirati

Davor Plamberger in Tomaž Lojen, tapan

Wolfgang Amadeus Mozart (1756‒1791) Beg iz seraja, uvertura (odlomek)

David Beovič (1977) Coffe to go

Matevž Bajde, Franci Krevh, Davor Plamberger, solisti

Peter Tovornik (1993) Tom & Jerry

Pietro Mascagni (1863 ‒ 1945) Cavalleria rusticana, intermezzo

Leroy Anderson (1908‒1975) Typewriter

            Dejan Tamše, solist

Adrián Saavedra (1987) Kecak, intermezzo

Tilen Slakan (1993) Kadenca za timpane

              Barbara Kresnik, timpani

Alberto Ginastera (1916‒1983) Danza final (Malambo)

Damir Korošec (1978) improvizacija za konge solo

Arturo Márquez (1950) Danzón št.2

Leonard Bernstein (1918‒1990) Mambo iz muzikala Zgodba z zahodne strani

Patrick Quaggiato (1983) Oj ta soldaški boben

 

Slovenski tolkalni projekt, ansambel že dvajset let navdušuje z odkritji bližnjih in daljnih domovin tolkal, ter Slovenska filharmonija, orkester s častitljivo tradicijo, v katerem domujejo priznani tolkalci, nas združena vabita na skupno glasbeno popotovanje. Spored oblikujejo odlomki iz priljubljenih del Mozarta, Čajkovskega, Mascagnija, posebno začimbo pa dodajajo skladbe, posvečene tolkalom. To nikakor ni naključje, saj programe simfoničnih koncertov vedno bolj slikovito podčrtuje tolkalska literatura. Posebno vrednost jim dajejo izvedbe del svetovno znanih ustvarjalcev kot je bil na primer Paper concerto kitajskega skladatelja Tan Duna, za svež pritok novih idej pa poskrbijo tudi naročila slovenskim skladateljem, med katerimi je posebno pozornost vzbudila skladba Quadrum Nine Šenk. Tokratni koncert odkriva predstavnike mlade skladateljske generacije in ustvarjalce, ki si svoje izkušnje nabirajo neposredno na koncertnem ali pa pedagoškem odru. Najmlajši med njimi je Tilen Slakan, avtor uvodne koncertantne skladbe Preludij za tolkala in simfonični orkester in virtuozne Kadence za timpane. Da slovenskim skladateljem nikakor ne primanjkuje domišljije in humorja, bodo dokazale variacije Coffe to go Davida Beoviča. Avtor je v delo hudomušno vtkal neuradno »istrsko himno« Moja mati kuha kafe. Večen spopad premetenega miška Jerryja in vedno naivnega mačkona Toma je bil navdih za ritmično igro tolkal Petra Tovornika, v divji ritem, tokrat obarvan s kubanskim melosom, pa nas bo s skladbo Kubanska improvizacija zapeljal član tolkalne skupine SToP, tolkalec Damir Korošec. Koncert tolkal bi si sicer težko predstavljali brez izročila južnoameriške glasbe. Ognjeviti plesi so navdihovali klasične mojstre že od odkritja nove celine naprej, posebno vrednost in pomen spoznavanja izvirne glasbe pa jim dajejo sodobni skladatelji. Med prvimi, ki se je poglobil v pristno izročilo svoje dežele, je bil argentinski skladatelj Alberto Ginastera. Njegov malambo je stavek iz baletne suite Estancia, v kateri zazveni barvita in raznolika argentinska pokrajina, glasba, utemeljena na izročilu argentinskih pastirjev prikliče v spomin izročilo prvotnih prebivalcev. Ginastera je bil priznani učitelj kompozicije in zgled številnim argentinskim skladateljem, med njimi tudi Astorju Piazzoli. Med mlajšimi nasledniki pa je danes eden najbolj priljubljenih mehiških skladateljev Arturo Márquez. Njegovo delo Danzón je zaslovelo na svetovnih koncertnih odrih v izvedbi izjemnega orkestra mladih, imenovanega Orkester Simón Bolívar. Orkester vodi energični in prodorni dirigent Gustavo Dudamel. Danzón je mladim glasbenikom ponudil prikaz virtuoznih, pa tudi, za člane klasičnega orkestra nenavadnih, zelo spretnih gibalnih veščin. Nad južnoameriškim temperamentov se je navduševal legendarni dirigent, skladatelj in še danes nepozabni učitelj ter moderator klasične glasbe Leonard Bernstein. Kubanski ples mambo v njegovem muzikalu Zgodba z zahodne strani, znanem kot sodobna glasbena upodobitev Shakespearove tragedije Romeo in Julija, pooseblja skupnost južnoameriških priseljencev, iz katere izhaja sodobna Julija, to pot imenovana María.

Vrnitev k ljudskemu izročilu je poudarjal bolgarski skladatelj Dobri Paliev. Njegove izvirne skladbe vključujejo bolgarska ljudska glasbila, med njimi tudi tapan, prav za to glasbilo pa je napisal tudi didaktični priročnik.

Na pot raziskovanja avtentičnega zvoka se je odpravil španski skladatelj Adrian Saavedra in na Baliju odkril starodavni hindujski ples in glasbeno igro kecak. Kot je znano, naj bi kecak v templjih prvotno plesali le moški, o častitljivi tradiciji pa priča omemba v starodavnem epu Ramajana. Prva kecak skupina plesalk se je pojavila šele pred dobrim desetletjem, prav v obdobju, ko je španski skladatelj Saavedra raziskoval glasbe sveta in jih pretanjeno vtkal v svojo poetiko.

Na sodobni glasbeni jezik in nov pristop do glasb sveta pa v svojih delih opozarja priznani avstralski skladatelj, tolkalist, tudi umetniški vodja skupine Sinergy Timothy Constable. Skladba Suna za tolkala je eno izmed njegovih najbolj znanih del za tolkala solo.

Instrumentarij drugih kultur je v preteklih obdobjih navduševal skladatelje predvsem zaradi svoje zvočnosti in posebnih efektov. Mozart je v operi Beg iz seraja s svojo »turško glasbo« naslikal »eksotično« kulturo in spodbudil zanimanje za nenavadno tolkalsko zasedbo. Odkritjem glasbil oddaljenih kultur se je v glasbi 20. stoletja pridružilo tudi »izvirno razmišljanje«, da je lahko glasbeni instrument tudi povsem običajni uporabni predmet. Tako kot na primer nekdaj nepogrešljivi tipkalni stroj. Njegov tolkalski »potencial« je v svoji skladbi Typewriter razvil ameriški skladatelj Leroy Andersen. Bolj kot vsakodnevna opravila pa so tolkala, podobno kot ljudska pesem, zaznamovala postaje življenja in vlivala pogum tudi v najtežjih preizkušnjah, o čemer se bomo lahko prepričali pri zadnji skladbi. Znani slovenski napev stare vojaške slovenske pesmi Oj ta soldaški boben bomo slišali v zanimivi priredbi ustvarjalca in tolkalista Patricka Quaggiata.

Vabljeni na sočno glasbeno popotovanje s tolkali in orkestrom Slovenske filharmonije. Če bi radi spoznali in doživeli še več, pa vabljeni na celoletno druženje v okviru abonmajske ponudbe.

Veronika Brvar

 

 

Koncert sta podprla Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

V sodelovanju s projektom Junij v Ljubljani, Mestne občine Ljubljana in Festivala Ljubljana.

Map
Deli